petek, 28. oktober 2016

(VV) Delovanje osebnosti & temelji posameznikovega odločanja

Povzeto po priznanem japonskem aikido mojstru, Kenjiru Joshigasaki (vir naveden na koncu):

Pri iskanju poti, ki bi ustrezala našemu okusu ali osebnosti, nikoli ne vemo, ali sta naš okus ali osebnost res prava. Ker povečini odgovora ne najdemo, nam svetuje, naj raje premislimo o vprašanju samem. Večina se namreč sprašuje »kako narediti«, po njegovem mnenju pa večina ljudi ne ve niti, »kaj narediti«. Ko enkrat vemo, »kaj narediti«, pravi, da ni težko dobiti odgovora na vprašanje »kako narediti«. Joshigasaki opozarja na dve napaki pri odločanju in posledičnem delovanju. Večina ljudi meni, da življenje temelji na mišljenju in čutenju. V primeru, da se posameznik z razmišljanjem ne more odločiti, potem opusti razmišljanje, ne pa tudi odločanja, ker se poskuša v tem primeru odločiti po občutku ali instinktu. Pri mišljenju posameznik mora z besedami razložiti stvarnost, zaradi česar odločanje ne more biti popolno. V tem primeru se mora oseba kljub dvomu v odločitev prisiliti z ustavitvijo toka mišljenja. Dokler obstaja dvom, se mišljenje nadaljuje. Nekateri ljudje ne prenesejo napetosti, ki jim jo nosi miselni tok, in opustijo odločanje z mislimi ter se skušajo odločiti na osnovi občutkov ali instinkta. Miselna napetost sicer izgine, vendar pa ob tem ne morejo biti prepričani, če je odločitev dobra. In ko je enkrat odločitev sprejeta, jo je treba tudi fizično udejanjiti, pri čemer pa se pokažejo podrobnosti, ki v odločitev niso bile zajete. Odločitev, sprejeta v besedni obliki, namreč nikoli ne opisuje celotnega dejanja. Ravno tako morda telo ne bo hotelo delovati skladno s sprejeto odločitvijo (npr. pri odvisnostih in trdovratnih navadah). Naravno je, da posameznik podvomi o temeljni zamisli sprejemanja odločitev in njihovemu sledenju. »Življenje je delovanje in zaznavanje. Delovanje ne temelji na odločanju.«

»Delovanje določa zaznavanje in ne mišljenje ali čutenje. Nezavedno verjamete, da delovanje temelji na mišljenju oz. na odločanju. Zato se želite odločiti, kaj storiti. To je temeljna napaka. Delovanje ni odvisno od misli, čutenja, čustev itn. Delovanje je odvisno od vašega zaznavanja v vsakem trenutku. Žal ste navajeni zaznavati ločeno. Če zaznavate samo eno misel, vaše dejanje v tem trenutku izhaja iz te misli. Če zaznavate samo eno čustvo, vaše dejanje v tem trenutku izvira iz tega čustva. Dejanja, temelječa na misli, in dejanja, temelječa na čustvu, si utegnejo nasprotovati, kar bo v vas ustvarilo konflikt in napetost. Čustvo ustvari željo, v naslednjem trenutku pa lahko zaznate misel, ki bo tej želji nasprotovala – izmenično opažate željo in razumno misel ter odkrijete, da ste v konfliktu. Vse skupaj morate zaznavati kot eno (misli, želje in čustva) in iz tega zaznavanja bo naravno sledilo vaše delovanje. Za delovanje se vam ni treba odločati. Ker vaše delovanje izhaja iz celote vašega zaznavanja, je to celovito delovanje. Edina težava je nenehno ohranjanje celovitega zaznavanja.«

»Da bi živeli harmonično tako družbeno kot tudi notranje življenje, je edina možnost, da vselej hkrati zaznavate zunanjost in notranjost. Čeprav morda ne boste vedeli, katere čute uporabljati, lahko zaznavate tako zunaj svojega telesa kot tudi v njem. To je najpomembnejši del življenja. Videli boste, da se bo spremenil celoten pomen zaznavanja. Prej ste stvari v svojem življenju zaznavali ločeno. Dokler zaznavate ločeno, bo zaznavanje različnih vidikov življenja vodilo k sporom. Ko zaznavate vse skupaj, tedaj v vašem zaznavanju ni neskladja. To je celovito zaznavanje.«

»Pomembnost resničnosti je v tem, da v vaši zaznavi ni protislovja. Kar zaznavate, temelji na vas, zato je relativno, a dejstvo, da v vaši zaznavi ni protislovja, je absolutno. Nato si lahko na podlagi te absolutnosti ustvarjate življenje. To je pomen resničnosti. Česar ne zaznavate, ne vpliva na vaše življenje. O svoji zaznavi morate biti prepričani. Kar vidite na televiziji ali v časniku, je tudi del vašega zaznavanja. Vse, kar mislite ali čutite, je prav tako del vašega zaznavanja. Zatorej to, česar ne zaznavate, za vas ne obstaja.«


Vir:
  • Joshigasaki, Kenjiro. 2002. Notranje popotovanje tujca. Ljubljana: Amalietti & Amalietti.